8372 živih spominov

Kolumne

Razmislek o Srebrenici 28 let kasneje: Pravičnost za žrtve ostaja nedosežena ciljna točka

Mineva 28 let od srebreniškega genocida, ko so enote bosanskih Srbov v Srebrenici in njeni okolici ubile okrog 8000 ljudi, predvsem odraslih moških in mladoletnih fantov. 11. julij je dan, ko se spominjamo enega najhujših genocidov v sodobni evropski zgodovini – genocida v Srebrenici leta 1995. Kljub preteklim letom se na trenutke zdi, da se ozaveščanje […]

Preberi več

Srebrenica po Srebrenici

Ela Porić, magistrica kulturologije in vodja spominskega programa 8372 živih spominov Ime malega vzhodnobosanskega mesta dandanes simbolizira najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni. Srebrenica, ki je dobila ime po nekdanjih rudnikih srebra, je z dogodki julija 1995 postala metafora za brezmejno človeško zlo. Vsakega julija Srebrenica pristane v središču svetovne in politične javnosti. […]

Preberi več

Nagovor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve genocida v Srebrenici

Spoštovani mufti, mag. Nevzet Porić, ekcelence, gospe in gospodje, danes smo se zbrali, da skupaj počastimo spomin na žrtve genocida v Srebrenici pred 27. leti. Odtlej je Srebrenica drugo ime za zločin, spomin in opomin. Danes smo se zbrali, ker nam ni vseeno. Ne želimo pozabiti tragične preteklosti, želimo ustvarjati mirno prihodnost. Vsi smo majhni […]

Preberi več

Naša zgodba

Aleš Črnič, doktor družbenih ved in profesor religiologije na Fakulteti za družbene vede Rodil sem se natanko šestindvajset let po tem, ko so vojaki Rdeče armade osvobodili zloglasno taborišče smrti Auschwitz na Poljskem. Od leta 2006 je tako moj rojstni dan tudi Svetovni dan spomina na žrtve holokausta. Lesene taboriščne barake za portalom s skrajno […]

Preberi več

S r e b r e n i c a Bosanski duh in bošnjaška duša

Prof. dr. Mustafa Cerić, reis ul ulema (1993–2012)  Srebrenica je mesto, v katerem je rojen srebrni človek – rojen je dobri Bošnjak. To je mesto, v katerem se je Bošnjak boril za svoje življenje. Mesto, v katerem je bil Bošnjak srečen, dokler ni prišel tisti, ki je mislil, da mu nihče nič ne more. Tisti, […]

Preberi več

Postajamo imuni na grozodejstva?

Mag. Nevzet Porić, mufti Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji Pisalo se je leto 2003, ko sem študiral na Fakulteti za islamske vede v Sarajevu. Kot študenti smo se 31. marca 2003 udeležili prvega kolektivnega pogreba (dženaze) v Potočarih. Takrat so pokopali 600 identificiranih žrtev srebreniškega genocida, ki se je zgodil 11. julija 1995.  Ob mojem […]

Preberi več

Srebrenica, preizkusni kamen naše vesti

Milan Rakovac, istrski pisatelj, pesnik in publicist Evropa je spila ciankalij v Vukovarju 1991, v  Sarajevu 1992 in v  Srebrenici 1995. Goltala ga je, ga pogoltnila in, glej, – ni umrla. In ni zbrala dovolj poguma, da bi se pogledala v zrcalo in si s Katulom priznala: „star si, Katul, kaj čakaš, zakaj ne umreš?“. […]

Preberi več

Nenehno opominjati na nesprejemljivost genocida nad muslimani v Srebrenici!

Robert Waltl, igralec, režiser, direktor Judovskega kulturnega centra Beseda Srebrenica vzbuja užitek. Srebrna se imenujejo reke od Urala do naših držav. Srebro v simboliki pomeni čistost vesti, namere in pravičnosti. Toda Srebrenica je v naših predstavah postala vse razen tega; ne le nočna mora, ampak izguba, strah in sramota. Namesto čistosti vesti je s krvjo […]

Preberi več

Medtem ko čakamo odgovor …

Goran Vojnović je pisatelj in režiser. Živi in dela v Ljubljani. Vsa njegova domovina je v njegovih dveh jezikih.  Sedemindvajset let že poskušamo doumeti, kako se je lahko zgodila Srebrenica. Sedemindvajset let poslušamo pričevanja, beremo knjige in gledamo filme o dogodkih z začetka julija leta 1995 in sami pri sebi rešujemo vprašanje poboja osem tisoč […]

Preberi več

Pot od Potočarov do Potočarov

Mahir Omerović, magister politologije in Srebreničan, ki je kot triletnik v Srebrenici, julija 1995, preživel genocid.

Preberi več