Spomin na genocid v Srebrenici je temelj skupne evropske vesti

Ljubljana, 9. julija 2025 – Na ploščadi Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana je v sredo, 9. julija, potekala osrednja slovesnost ob 30. obletnici genocida v Srebrenici, s katero se je zaključil večmesečni spominski program 8372 živih spominov.

Niz dogodkov, razstav, pričevanj, izobraževalnih srečanj in pogovorov je od januarja do julija potekal pod organizacijo Zavoda Muslimanski kulturni center Ljubljana, v sodelovanju z Uradom muftija Islamske skupnosti v RS mag. Nevzeta Porića ter pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar.

Na zaključni slovesnosti je poklon žrtvam genocida izkazal državni in diplomatski vrh ter množica obiskovalcev iz vse Slovenije. V vlogi gostitelja je mufti mag. Nevzet Porić sprejel najvišje predstavnike države: predsednico Republike Slovenije dr. Natašo Pirc Musar, podpredsednico Državnega zbora mag. Meiro Hot, predsednika Državnega sveta Marka Lotriča, predsednika Ustavnega sodišča dr. Roka Čeferina, ministra za obrambo mag. Boruta Sajovica, generalno državno tožilko dr. Katarino Bergant, ljubljanskega nadškofa msgr. Stanislava Zoreta, evangeličanskega škofa mag. Leona Novaka, podžupana Mestne občine Ljubljana Dejana Crneka ter predstavnike več kot 15 tujih diplomatskih predstavništev v Sloveniji.

Uvodoma sta zbrane nagovorila mufti mag. Nevzet Porić in predsednica dr. Nataša Pirc Musar kot slavnostna govornica. Oba sta v enotnem tonu spoštovanja pozvala k ohranjanju zgodovinskega spomina.

Mufti Porić je poudaril, da Srebrenica ni le kraj  na zemljevidu, temveč simbol svetovne travme, človeške bolečine in hkrati moralne dolžnosti do resnice in spomina. Spominski program po njegovih besedah ni bil zgodovinski učbenik, temveč moralni kompas, ki nas opominja, kaj pomeni ostati človek v času brezbrižnosti.

Predsednica Pirc Musar pa je v svojem govoru med drugim opozorila, da je »resnica o genocidu nespremenljiva, spomin nanj pa temelj naše skupne evropske vesti.« Opozorila je na nevarnosti zgodovinskega revizionizma in pozvala k vztrajni zavezanosti pravici, sočutju in skupnemu evropskemu prostoru.

Sledila je minuta molka, ko so se prisotni vsak na svoj način, s Fatiho oziroma molitvijo ali v tišini, poklonili več kot 8000 nedolžno izgubljenim življenjem. Slovesnost je dosegla svoj čustveni vrhunec z izvedbo odlomka iz oratorija Srebreniški inferno, ki jo je ob klavirski spremljavi Jake Puciharja ganljivo interpretirala mezzosopranistka Nuška Drašček.

V nadaljevanju so si gostje ogledali razstavo 30 let od genocida v Srebrenici: spomini prič, ki danes živijo med nami, ki skozi pričevanja preživelih oriše ne le bolečino in zgodovino, temveč tudi sedanjost, življenje s spominom. Predsednica Pirc Musar se je v razstavnem prostoru srečala s preživelimi pričevalci, katerih življenjske zgodbe so s svojo močjo tudi del razstave.

Občinstvo, ki je napolnilo ploščad, so sestavljali ljudje vseh generacij, veroizpovedi in različnih skupnosti. Spominski program je postal prostor povezovanja, solidarnosti in skupnega učenja iz boleče preteklosti.

Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so podpirali, spremljali in soustvarjali program 8372 živih spominov: številnim prostovoljkam in prostovoljcem, ki so predano prispevali svoj čas, sodelavcem, soorganizatorjem in pokroviteljem, ki so vsak na svoj način bdeli nad kakovostjo, spoštovanjem in dostojanstvom vsebin.

Skupaj smo gradili most spomina, most, ki ne povezuje le krajev, temveč ljudi. Da bi razumeli. Da bi sočustvovali. In da ne bi nikoli več ponovili.

Govora v slovenščini in angleščini sta objavljena na zloženki.

Objavljamo ju tudi v nadaljevanju.

Govor muftija Islamske skupnosti v RS na spominski slovesnosti ob 30. obletnici genocida v Srebrenici

Spoštovana gospa predsednica, spoštovani visoki gostje, predstavniki diplomatskega zbora, spoštovane gospe in gospodje, dragi prijatelji, ko izgovorimo ime Srebrenica, ne izgovarjamo zgolj geografske oznake. Izgovarjamo trpljenje. Travmo. Greh sveta. Srebrenica ni samo kraj na skrajnem vzhodu Bosne in Hercegovine. Je simbol najtemnejšega, česar je človeštvo sposobno, in hkrati simbol neomajne potrebe po tem, da ne pozabimo. Trideset let je minilo od genocida v Srebrenici. Zato smo v zadnjih mesecih tudi pri nas v Islamski skupnosti storili, kar je bilo v naši moči – s pričevanji, razstavami, razpravami, izobraževanji – da bi ohranili prostor za resnico. Da bi žrtve imele dostojanstvo. In da bi mi, ki ostajamo, imeli vest. Program 8372 živih spominov ni bil zamišljen kot zgodovinski učbenik. Zasnovan je bil kot moralni kompas. Kajti – čeprav število 8372 govori o silni razsežnosti zločina – se resnična teža Srebrenice ne meri v številkah, ampak v neizmernem človeškem trpljenju. V izgubljenih obrazih. V praznih zibelkah. V pogledih mater, ki so izgubile vse, razen poguma, da še vedno govorijo. Tudi sam se bom odpravil v Srebrenico, kjer se bom čez dva dni osebno udeležil spominske slovesnosti v Potočarih – kraju, kjer se bolečina ne meri v številkah, ampak v neizmernem človeškem trpljenju. Tam bo tudi predsednica Republike Slovenije, dr. Nataša Pirc Musar, ki se ji iskreno zahvaljujem za častno pokroviteljstvo programa 8372 živih spominov, pa tudi za njeno prisotnost – fizično in moralno. Spoštovana gospa predsednica, hvala vam za vašo podporo. A še bolj: hvala za vašo človečnost. Za to, da znate slišati tisto, kar ni bilo izgovorjeno. In da znate stati na strani tistih, ki so bili utišani. V časih, ko pogum ni samoumeven, je vaša jasna in odločna drža še kako pomembna za našo skupnost in za evropski prostor, ki se neprestano sprašuje, kaj pomeni “nikoli več”. Današnji dogodek je droben, a dragocen kamenček v mozaiku spomina. Je opomin, da zgodovina ni oddaljena pripoved, temveč živa izkušnja – ki jo moramo znova in znova prepoznavati, razumeti in nositi s seboj. Ne zato, da bi gojili sovraštvo. Ampak da bi lahko – prav zaradi spomina – nekoč vsi živeli bolj človeško, bolj pravično, bolj v miru. Spominjamo se in govorimo. Zaradi tistih, ki tega ne morejo več. Hvala vam.

Govor predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar na spominski slovesnosti ob 30. obletnici genocida v Srebrenici

Spoštovani mufti mag. Nevzet Porić, spoštovani predstavniki Islamske skupnosti, spoštovani častni gostje – preživeli pričevalci in svojci, drage udeleženke in dragi udeleženci, dober večer. Z globokim spoštovanjem in ganjenostjo se vam nocoj pridružujem, da počastimo spomin na nedolžna življenja, nasilno in sistematično odvzeta v srebreniškem genocidu. Trideset let mineva od tistega julija 1995. A spomin ne bledi. Ne sme zbledeti in ne sme postati le še eno poglavje v zgodovini človeštva, le še ena številka v nizu človeških tragedij. Kajti za vsakim imenom, vsako številko je bil svet – so bili življenje, sanje, družina. In prav to je pomen spominskih programov, kakršen je ta – 8372 živih spominov – da nas opominjajo, kako krhka je človečnost ter kako hitro jo lahko zadušita sovraštvo in brezbrižnost. Slovenija je zavezana resnici in pravici ter temu, da genocid v Srebrenici nikoli ne bo pozabljen. Zato izražam najgloblje sožalje svojcem žrtev in izrekam podporo vsem tistim, ki še vedno iščejo posmrtne ostanke svojih bližnjih, ki si prizadevajo za pravičnost in kljub globokim ranam še vedno verjamejo v moč dialoga, sprave in miru. Danes, v času, ko po Evropi in svetu ponovno odmevajo glasovi izključevanja, demonizacije drugega, zanikanja dejstev in relativizacije zločinov, ima naše srečanje tudi jasno sporočilo: resnica ni stvar kompromisa. Genocid ni stvar interpretacije. Mir ni samoumeven. V času, ko se tudi na evropskih tleh ponovno spoprijemamo z retoriko, ki razčlovečuje, z nacionalizmi in nevarnim razumevanjem sveta, ki opozarjanje na genocid razume kot oviro, ne pa kot etični kompas, postaja naša zavezanost resnici še toliko pomembnejša. V Ukrajini, Gazi, Iranu, Sudanu in drugod spremljamo brutalne posledice vojne, ki nas opominjajo, kako hitro lahko zanikanje suverenosti, resnice in človekovega dostojanstva pripelje do trpljenja. Tudi na Zahodnem Balkanu, kjer so rane preteklosti še vedno žive, obstajata grožnja za zgodovinski revizionizem in politično instrumentalizacijo bolečine. Zato imata današnji program in ta kraj neprecenljivi pomen: opominjata nas, da svoboda, resnica in sočutje niso enkrat za vselej pridobljeni, ampak so vrednote, za katere se moramo kot družba vsak dan znova boriti. Vsaka izrečena beseda, vsaka spominska slovesnost, vsak glas, ki se upre molku, so kamenčki v mozaiku spomina za prihodnje generacije. Spoprijemanje s preteklostjo, še posebej tako bolečo, ni preprosto. A prav v tem je preizkušnja zrelosti naroda. Kultura spominjanja ni statični obred, temveč aktivni, odgovorni odnos do prihodnosti, ki si jo zaslužimo le, če smo ji pripravljeni pogledati v oči z resnico o preteklosti. Naj torej naš skupni spomin postane temelj ne za maščevanje, temveč za pravičnost; ne za ločevanje, temveč za sočutje; ne za pozabo, temveč za skupni spomin. Zgled so nam matere Srebrenice. Čeprav so izgubile vse, nikoli niso iskale maščevanja. Niti za trenutek niso pokazale sovraštva, temveč le dostojanstveno vztrajanje pri resnici in pravičnosti ter odločenost, da se ne pozabi. Njihova neuklonljivost mi daje moč tudi osebno. Daytonski sporazum pred tremi desetletji je bil nujna in učinkovita rešitev za končanje vojne, rešitev, ki je v danih razmerah prinesla prepotrebni konec trpljenja. Toda trajni mir zahteva več kot odsotnost nasilja. Zahteva delujoče institucije, enakopravnost vseh državljank in državljanov ter politično voljo za skupno prihodnost. In ta prihodnost je evropska prihodnost. Slovenija je večkrat izrazila jasno in neomajno podporo evropski prihodnosti Bosne in Hercegovine. To se ne bo spremenilo. Priključitev Bosne in Hercegovine Evropski uniji ni vprašanje strategije, temveč zgodovinske pravičnosti, a tudi izpolnjevanja temeljnih pogojev za članstvo. Pri tem bo Slovenija ostala zanesljivi in glasni zagovornik evropske poti Bosne in Hercegovine. To pot – pot v Evropo – danes že soustvarjajo tudi mladi, ki se izobražujejo v Sloveniji in drugod po Evropi, pa tudi tisti, ki tukaj živijo in soustvarjajo slovensko družbo. Povezuje jih skupna zavest, da prihodnost BiH ni ločena od Evrope in da Evropa brez BiH ni celovita. Njihova znanja, izkušnje in vrednote ne pripadajo le eni državi, temveč prostoru skupnega sožitja, skupne odgovornosti in skupne vizije. Oni so prihodnost evropske Bosne in Hercegovine. Spoštovani. Dovolite mi, da ob tej priložnosti napovem svojo udeležbo na osrednji spominski slovesnosti, ki bo 11. julija v Potočarih pri Srebrenici. Navzočnost v kraju spomina in molka razumem kot izraz dolžnega spoštovanja do vseh žrtev ter kot solidarnost z vami in tistimi, ki nosite težo izgube. Na tem mestu se želim iskreno zahvaliti muftiju mag. Nevzetu Poriću za njegovo prizadevno in večletno delo pri ohranjanju spomina ter neprecenljivi prispevek h kulturi miru v družbi. Naj ta slovesnost ne pomeni le sklepnega dela spominskega programa, temveč krepitev in vztrajanje na naši skupni odgovornosti. Kot posamezniki, kot narod in kot mednarodna skupnost imamo dolžnost, da resnico o genocidu v Srebrenici ohranjamo živo, da sporočilo varujemo pred pozabo in relativizacijo ter jo ohranimo kot del skupnega političnega in moralnega izročila. Genocid v Srebrenici mora ostati v zavesti kot točka, kjer se je zlomila človečnost, in kot točka, kjer je bilo preizkušeno razumevanje pravičnosti, dostojanstva in odgovornosti. Zato sem z globokim spoštovanjem in veliko odgovornostjo prevzela častno pokroviteljstvo nad spominskim programom 8372 živih spominov, in to ne samo kot simbolno dejanje, temveč kot jasno izjavo, da ta spomin zadeva tudi nas ter da je genocid v Srebrenici del evropske vesti. In da sem kot predsednica Republike Slovenije neomajno na strani resnice, pravičnosti in dostojanstva žrtev.