Zaključek literarnega natečaja “Srebrenica in neslišane zgodbe prihodnosti”
Od slogana nikoli več ni ostalo nič več, zato potrebujemo literaturo, ki ne opazuje, ampak priča
V ponedeljek, 3. februarja 2025, se je v Klubu Cankarjevega doma z razglasitvijo zmagovalcev zaključil literarni natečaj Srebrenica in neslišane zgodbe prihodnosti. Dogodka se je udeležil tudi mufti Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji mag. Nevzet Porić in s svojo prisotnostjo izkazal podporo mladim ustvarjalcem. Prispevke dijakov in študentov je ocenjevala komisija, ki so jo sestavljali Muanis Sinanović, pesnik, pisatelj in kritik, Vojko Rogelj, predstavnik Zavoda za šolstvo Republike Slovenije, in Amra Halilović, predstavnica organizatorjev.
Literarni natečaj je stalnica spominskega programa 8372 živih spominov in kaže na to, kako mladi razumejo in doživljajo dogodke, povezane z vojno v Bosni in genocidom v Srebrenici.
Kot je izpostavila Amra Halilović, vodja ocenjevalne komisije, je to pomembno, ker “se spomin ne prenaša zgolj z dejstvi in podatki, temveč tudi skozi doživljanje, refleksijo in ustvarjalnost. Ker zgodovina ne pripada le tistim, ki so jo živeli, temveč tudi tistim, ki jo prevzemajo in nosijo naprej. In ker so prav mladi tisti, ki bodo določali, kako bomo kot družba razumeli preteklost in kako se bomo odzivali na krivice prihodnosti.”
Dr. Mirjam Milharčič Hladnik, ki je povezovala dogodek, je spomnila na močno prisotnost genocida v našem kolektivnem spominu. “Generacija mojih staršev je doživela holokavst, moja generacija Srebrenico, generacija moje hčere Gazo. Od slogana nikoli več ni ostalo nič več.”
Zato je po njenem prepričanju pomembno ohranjati spomin na te dogodke in obdobja v polpretekli zgodovini, tudi skozi literarno in umetniško ustvarjanje nasploh.
“Dela so bila žanrsko raznolika, od dramatike, poezije, pa do esejev. Zato je bilo treba vsako ocenjevati na svoj način. Upoštevali smo različne vidike, od sloga do sporočil in čustvene moči jezika. Prispela dela so kazala na talentiranost mladih, po večini ženskih avtoric. To je že kar standard slovenske literature danes. Ženske literatura očitno bolj zanima in se je tudi večkrat lotijo,” je povzel član komisije Muanis Sinanović.
Kot sta ugotavljala z voditeljico dogodka, je o Srebrenici v literaturi napisanega malo. Malo v primerjavi s tem, kako velika tema je v literaturi sicer vojna. “Travme drugih so za bralce vedno zanimive,” je navedel Sinanović in dodal, da je “v ameriški literarni javnosti uveljavljen izraz industrija holokavsta, ki sam po sebi govori ne le o priljubljenosti, temveč tudi donosnosti te teme”. Med slovenskimi deli o Srebrenici je izpostavil roman Janje Vidmar Tretja pot, povedal je, da skozi prepričljivo zgodbo nagovarja mlade.
A zakaj sploh pisati o grozotah, če pa o njih priča že obsežen seznam zgodovinskih, socioloških, politoloških del, se je spraševala voditeljica Milharčič Hladnik.
Po Sinanovićevem prepričanju ima literatura moč, ki je drugi žanri nimajo; da o dogodkih in dejstvih govori skozi prizmo čustev in bralcu pomaga vzpostaviti odnos in stališče.
Močna čustvena pripoved je skupna vsem trem nagrajenim delom na literarnem natečaju. Dela so sicer žanrsko raznolika, imajo pa skupno to, da so v njih predstavljene zgodbe posameznikov, s katerimi se lahko bralec zlahka istoveti.
Prvonagrajeno delo je ustvarila študentka odnosov z javnostmi in tržnega komuniciranja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Hana Beganović. Odraščala je v Bosni, zato je njen odnos do Srebrenice zelo globok in prežet z izkušnjo njene družine. “Mama, ki nastopa v moji zgodbi, je v Srebrenici izgubila očeta in brata. Takrat je imela 15 let. Daje občutek, da je njena slika sreče čas pred Srebrenico in je vse, kar se je dogajalo po tem, zaznamovano z zatajevano žalostjo. Zato menim, da se vojna nikoli ne konča. Vojna živi naprej v ljudeh, ki so v njej trpeli in izgubili najbližje.” Hanino zmagovalno delo, ki je žanrsko med zgodbo in esejem in smo ga slišali v občuteni interpretaciji mlade igralke Julite Kropec in pianista Roberta Brezovarja, govori o enem od 11. julijev, ko v Srebrenici poteka spominska slovesnost za žrtve genocida. Spominsko slovesnost prenašajo vse televizijske postaje v Bosni in Hanino radovednost ter živo zanimanje za vse, kar je povezanega s Srebrenico, preseka mama, ki ugasne televizor. “Ne morem več.” Ta kratka in nedvoumna poved odpre vprašanja, ki si jih v svojem delu postavlja Hana in so po svoje univerzalna. To so vprašanja o tem, koliko gorja bo človeštvo še moralo ustvariti in doživeti, da bo dojelo, kar pogosto ponavljamo. Da smo ustvarjeni za dobro.
Drugo in tretje mesto sta osvojili srednješolki. Nana Novak iz celjske Gimnazije Lava, prejemnica druge nagrade, piše že od svojega 12. leta. V nagrajenem dramskem delu z naslovom Voda se sveti in blešči, v meni vse umira in trohni je po mnenju komisije ujela govorico priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije. Natančneje žensk, ki so drugi dom našle v Sloveniji. “Pri tem mi je bila v pomoč tudi lastna izkušnja. Sem namreč iz narodnostno mešane družine in živim v mestu, kjer se slišijo govorice ljudi z različnih delov sveta.”
Na tretje mesto se je uvrstila Kristina Petrovska, dijakinja Srednje šole Jesenice. Njeno delo preizprašuje smiselnost zamolčanja zločinov, odlikuje pa ga neposreden in mestoma grob jezikovni izraz. “Zločini so grozni in o njih ne moremo govoriti drugače kot brez olepšav. Sicer ne dosežemo namena.”
Vse tri nagrajenke so prejele plakete in nagrade, ki jih je darovala Elvira Karaosmanović. Njena velikodušna gesta je bila deležna velikega navdušenja med občinstvom.
Dr. Mirjam Milharčič Hladnik je dogodek, ki je obiskovalce ganil z močjo besede, sklenila z razmišljanjem o smislu spominjanja dogodkov, kakršen je srebreniški genocid.
“Genocid je zločin zločinov. Ne zgodi se čez noč. Do njega vodi dolga pot. Četudi se zdi, da smo nemočni, se moramo vprašati, kaj lahko vsak od nas naredi proti majhnim drobnim razčlovečenjem, krivicam, ponižanjem in izključevanjem. Vse to namreč vodi do genocida. Zato se moramo spominjati.”
Prvonagrajena zgodba Hane Beganović
Dramsko delo drugouvrščene Nane Novak
Tretjeuvrščena Kristina Petrovska pa je svoje misli izrazila takole
Spominski program 8372 živih spominov ob 30. obletnici genocida v Srebrenici poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar.
Comments are closed.