V sredo, 23. aprila 2025, je v mali dvorani Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana v okviru spominskega programa 8372 živih spominov ob 30. obletnici genocida v Srebrenici potekal pogovorni večer z naslovom Vloga socialnega dela pri soočanju z zanikanjem genocida. Dogodek je spremljal razstavo 30 let od genocida v Srebrenici: spomini prič, ki danes živijo med nami, ki obiskovalce opominja, da genocid ni le stvar preteklosti, temveč tudi živa in boleča realnost današnjega časa.
V središču večera sta bili vprašanji, kako socialno delo kot stroka in praksa prispeva k ohranjanju zgodovinskega spomina ter kako se lahko učinkovito spopada z različnimi oblikami zanikanja, relativizacije in revizionizma.
V pogovoru sta sodelovali prof. dr. Darja Zaviršek, redna profesorica na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, in dr. Jasminka Dedić, raziskovalka na področju študij genocida.
Med drugim je dr. Zaviršek povedala, da je za številne ljudi, ki so preživeli travme vojne in celo genocid, kot najhujšo obliko uničenja skupnosti, spominjanje velikokrat pogoj za preživetje. Tisti, ki so preživeli genocid, so povedali, da so hoteli preživeti, da bi lahko pripovedovali. Želeli so, da bi se s pomočjo njihovih zgodb nekdo spominjal, da njihovo trpljenje ne bi ostalo brez prič, pa tudi brez smisla. Zato dr. Zaviršek tudi pravi, da je spominjanje pomembno za posameznike in skupnost. In s spominjanjem lahko posameznice in posamezniki tudi ustvarjajo skupnost. Pri tem je izpostavila odprtje razstave 30 let od genocida v Srebrenici: spomini prič, ki danes živijo med nami, na katerem se je zbrala velika skupnost.
Dr. Jasminka Dedić je povedala, kako smo v jezikovnem smislu prišli do besede genocid, ter poudarila, da je bil leta 1948 tudi pravno priznan kot mednarodni zločin. V pogovoru se je dotaknila tudi desetih stopenj genocida, najbolj je govorila o zadnji, o zanikanju genocida, ter opozorila na nevarnosti, ki jih prinaša samoviktimizacijski narativ, s katerim si snovalci in storilci genocida pripisujejo vlogo žrtve, da bi s tem upravičili nasilje nad drugimi. Zanikanje genocida ima, kot je povedala dr. Dedić, dolgotrajne učinke: briše resnico in spomin ter obenem dodatno travmatizira preživele in njihove skupnosti.
Pogovor je vodil novinar Uroš Škerl Kramberger, dogodek pa je spodbudil k razmisleku o družbeni odgovornosti, etičnem spominu ter vlogi strokovnjakov pri preprečevanju zgodovinskega izbrisa.
Razstava, ki je na ogled vsak dan od 10. do 19. ure, ostaja ključni del širšega programa, katerega cilj je ohranjanje spomina na genocid, spodbujanje dialoga, razumevanja in solidarnosti.
