8372 živih spominov

Ela Porić, magistrica kulturologije in vodja spominskega programa 8372 živih spominov

Ime malega vzhodnobosanskega mesta dandanes simbolizira najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni. Srebrenica, ki je dobila ime po nekdanjih rudnikih srebra, je z dogodki julija 1995 postala metafora za brezmejno človeško zlo. Vsakega julija Srebrenica pristane v središču svetovne in politične javnosti. Po 11. juliju odtava v pozabo vse do naslednjega julija, ko ostane edino upanje, da se bomo do naslednjega julija mogoče naučili kaj več oziroma nas bo Srebrenica opomnila na vse razsežnosti genocida.

Poleg nevladnih organizacij, ki na tem polju opravljajo neprecenljivo delo, je eden od možnih načinov nenehnega opozarjanja na genocidna dejanja šolski izobraževalni sistem. Genocidi so področje, ki je malokrat omenjeno, a kljub temu ostaja eden najtemačnejših delov naše preteklosti. Ne tako dolgo nazaj sem raziskovala predstavljanje islama v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, kar je pomenilo, da sem pregledala vse slovenske osnovnošolske učbenike. Pri raziskovanju sem med drugim zasledila tudi omembo genocida v Srebrenici. Z velikim zanimanjem sem postala pozorna pri nadaljnem raziskovanju, vendar se genocid v Srebrenici v slovenskih osnovnošolskih učbenikih omenja le v enem zgodovinskem učbeniku, in sicer za 9. razred osnovne šole. V učbeniku Raziskujem preteklost 9, avtorjev Jelke Razpotnik in Damjana Snoja, se v poglavju Koliko žrtev je povzročila druga svetovna vojna navaja naslednje: »V vojni na ozemlju bivše Jugoslavije (1991–95) se je dogajal genocid nad Srbi, Hrvati in Muslimani. Srbi so v Bosni in Hercegovini izvajali »etnično čiščenje« nad muslimanskim prebivalstvom. V Srebrenici so Srbi leta 1995 pobili približno 10.000 Muslimanov …« (Razpotnik, Snoj 2015, 50)

Zapis o genocidu v Srebrenici je predstavljen skopo, neustrezno in predvsem netočno, kar pa ne preprečuje zavajanja in dvoumnosti razumevanja zapisane vsebine. Spomnimo na pomen besede genocid, ki jo SSKJ razlaga kot »načrtno uničevanje« katerekoli skupine ljudi. Vsaka vojna je neizprosna in vsaka prinese trpljenje, treba je pa razlikovati metode vojskovanja. V primeru genocida v Srebrenici govorimo o načrtovanem procesu, sistematičnem iztrebljanju (primer množičnih grobišč tudi v drugih delih BiH), katerega glavna motivacija so predvsem etnične razlike. Zato je tudi sam vrstni red zapisa »dogajal se je genocid nad Srbi, Hrvati in Muslimani« popolnoma nesmiseln in globoko žaljiv. Med drugim je genocid storjen nad Bošnjaki in ne Muslimani z veliko začetnico. Upravičeno se postavlja vprašanje odgovornosti recenzijske skupine, ki je odobrila takšen zapis.

Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je dogodke v Srebrenici julija 1995 označilo za genocid. Šola predstavlja polje sistematične socializacije in oblikovanje vedenja. Med drugim je šola lahko tudi glavni način in sredstvo za razmnoževanje različnih ideologij. In ravno učbeniki so tu pomemben vir, kot množični posredovalci javnega diskurza imajo netočne informacije lahko resne posledice, saj učbeniki ne samo da opisujejo, razlagajo in interpretirajo dogodke, ampak posredujejo tudi vrednostne sodbe glede vsebine.

Treba je opozoriti, da se genocid nikoli ne zgodi kar tako. V genocid vodi niz okoliščin, ki se dogajajo ali oblikujejo na način, da bi se ustvarilo vzdušje, ki lahko privede do genocida. Študija Gregorya H. Stantona, objavljena na spletni strani www.genocidewatch.net, navaja deset faz genocida. Zadnja faza je zanikanje. Do zanikanja vodi sistematična kampanja, v kateri se življenja ljudi menjajo do neprepoznavnosti in s tem tudi vedenje o dogajanju v Srebrenici julija 1995. Ta je pravzaprav nadaljevanje genocida, genocid po genocidu. Upamo, da se dejanski kurikulum, torej tisti, ki predstavlja realnost učenčeve izkušnje, razlikuje od tistega uradnega, učbeniškega. Cilj spominskega programa 8372 živih spominov je med drugim tudi nenehno opozarjanje na genocid in postgenocidne procese. Zavedamo se, da smo nemočni proti šolskemu ideološkemu aparatu, vendar to še ne pomeni, da ne bomo opozarjali na brezmejnost človeškega zla do zadnjega atoma moči, saj želimo biti na strani tistih, ki verjamejo, da je genocid proces, ki se mu je mogoče postaviti po robu ali ga celo preprečiti. Zbrana skupina prostovoljcev spominskega programa bo zato še naprej vplivala na razvijanje zgodovinske zavesti in ohranjanje spomina na žrtve genocida v Srebrenici.

Kolumna_Ela_Poric (1)

  • Novice

    • Minuta molka za žrtve genocida v Srebrenici

      Objavil/a Ela Porić dne 11 julija, 2022

      V današnjem trenutku spomina smo s skromno slovesnostjo ob tem tragičnem dogodku obeležili spomin na 27. obletnico genocida v Srebrenici. V program nas je uvedla priredba skladbe Srebreniškega inferna, ki je besedilo bosanskega pisatelja in pesnika Džemaludina Latića in delo skladatelja Đele Jusića. Srebreniški inferno sta v subtilni izvedbi zapeli sopranistki Katarina Kobal in Urša […]

      Preberi več
    • Posebna spominska projekcija filma Quo Vadis, Aida?

      Objavil/a Ela Porić dne 6 julija, 2022

      V torek, 5. julija 2022, se je v veliki predavalnici Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana odvila posebna spominska projekcija filma Quo Vadis, Aida?, ki je bil leta 2021 na 34. Evropskih filmskih nagradah nagrajen za najboljši evropski film in na 93. podelitvi oskarjev nominiranec za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film. Celovečerec o genocidu v Srebrenici […]

      Preberi več
    • Otvoritev videorazstave Srebrenica. Naša zgodba.

      Objavil/a Administrator dne 15 junija, 2022

      V Ljubljani je bila v ponedeljek, 13. junija 2022, v Muslimanskem kulturnem centru odprta videorazstava Srebrenica. Naša zgodba., na kateri si obiskovalci lahko pogledajo dvajset videozgodb, pričevanj preživelih iz Srebrenice.

      Preberi več
    • Ne pozabimo genocida v Srebrenici

      Objavil/a Ela Porić dne 6 junija, 2022

      Razstava Srebrenica – naša zgodba je rezultat dvoletnega dela, ki ima za cilj ohraniti zgodbe preživelih. Dvajset video zgodb je del srebreniške zgodbe, ki jo spremljajo različne teme, speljane skozi metodologijo ustne zgodovine v smiselnem kronološkem zaporedju.

      Preberi več
    • Srebrenica. Naša zgodba.

      Objavil/a Ela Porić dne 6 junija, 2022

      Videorazstava Srebrenica. Naša zgodba. je pripoved ustne zgodovine, pripravljena v Spominskem centru v Srebrenici – Potočarih, ob podpori Vlade Združenega kraljestva.

      Preberi več
    • Minuta molka za žrtve genocida v Srebrenici

      Objavil/a Ela Porić dne 12 julija, 2019

      Organizatorja spominskega projekta 8372 živih spominov, zavoda Averroes in Pogreb ni tabu, sta v središču Ljubljane na Mestnem trgu, v četrtek, 11. julija 2019, organizirala spominski program oziroma minuto molka za žrtve genocida v Srebrenici.

      Preberi več
    • Ob 24. obletnici od genocida v Srebrenici organiziran pogovor s preživelima pričama genocida Mevludinom Orićem in Suljem Čakanovićem

      Objavil/a Ela Porić dne 3 julija, 2019

      Letos mineva štiriindvajset let od genocida v Srebrenici, najhujšega zločina, kar se jih je zgodilo na evropskih tleh po drugi svetovni vojni.

      Preberi več
    • Dokumentarec Megla Srebrenice (orig: Izmaglica Srebrenice)

      Objavil/a Ela Porić dne 8 marca, 2016

      Ob dvajsetletnici genocida v Srebrenici vas vabimo k ogledu dokumentarnega filma Megla Srebrenice, ki bo med 9. in 17. marcem 2016 potekal v Cankarjevem domu, Slovenski kinoteki in v Kinodvoru.

      Preberi več
    • Predsednik republike Borut Pahor je sprejel ekipo kolesarjev, ki se bo podala na 800 km dolgo »Misijo miru« do Srebrenice

      Objavil/a Ela Porić dne 13 julija, 2015

      Na pot bo že četrto leto zapored krenilo osemnajst kolesarjev iz sedmih slovenskih krajev, ki se bodo tako poklonili tudi žrtvi osemnajstih rudarjev Premogovnika Velenje, ki so v kritičnih časih leta 1995 vzeli dopust, odšli domov v Srebrenico reševat družine, bili tam zajeti in ubiti.

      Preberi več
    • Ljubljana se je poklonila srebreniškim žrtvam

      Objavil/a Ela Porić dne 11 julija, 2015

      Medtem ko je v Srebrenici potekala spominska slovesnost in pokop 136 žrtev genocida, se je ves svet poklonil srebreniškim žrtvam. Tako je bilo tudi v Ljubljani.

      Preberi več
  • Kolumne

    • Srebrenica po Srebrenici

      Objavil/a Ela Porić dne 15 julija, 2022

      Ela Porić, magistrica kulturologije in vodja spominskega programa 8372 živih spominov Ime malega vzhodnobosanskega mesta dandanes simbolizira najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni. Srebrenica, ki je dobila ime po nekdanjih rudnikih srebra, je z dogodki julija 1995 postala metafora za brezmejno človeško zlo. Vsakega julija Srebrenica pristane v središču svetovne in politične javnosti. […]

      Preberi več
    • Nagovor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve genocida v Srebrenici

      Objavil/a Ela Porić dne 11 julija, 2022

      Spoštovani mufti, mag. Nevzet Porić, ekcelence, gospe in gospodje, danes smo se zbrali, da skupaj počastimo spomin na žrtve genocida v Srebrenici pred 27. leti. Odtlej je Srebrenica drugo ime za zločin, spomin in opomin. Danes smo se zbrali, ker nam ni vseeno. Ne želimo pozabiti tragične preteklosti, želimo ustvarjati mirno prihodnost. Vsi smo majhni […]

      Preberi več
    • Naša zgodba

      Objavil/a Ela Porić dne 6 julija, 2022

      Aleš Črnič, doktor družbenih ved in profesor religiologije na Fakulteti za družbene vede Rodil sem se natanko šestindvajset let po tem, ko so vojaki Rdeče armade osvobodili zloglasno taborišče smrti Auschwitz na Poljskem. Od leta 2006 je tako moj rojstni dan tudi Svetovni dan spomina na žrtve holokausta. Lesene taboriščne barake za portalom s skrajno […]

      Preberi več